Gledanje nadaljevanke Lipstick Jungle me je vzpodbudilo k tem postu.
Prepovedano…v mislih sem imela varanje. Ali ste že varali?
Kaj menite o varanju?
No, sama lahko povem, da nisem še nikoli in vem mislim, da ne bi nikoli mogla (seveda paše tu zraven…nikoli ne reci nikoli). Imam nekak svoje mnenje, da tudi če bi prišlo tako, daleč da bi do nekoga čutila nekaj, potem bi verjetno prej končala s sedanjim fantom. Ne morem pa za 100% povedat, tako, kot verjetno nihče.
Za tiste, ki pa ste to že naredili…zakaj, kako? A vam je všeč adrenalin? A ste do druge osebe dejansko čutili kaj al je bila mogoče to samo ”mimogrede” neustavljiva privlačnost?
No, pa da se vrnem k Lipstick Jungle. Kirby je H O T !
Prepovedan sadež je najslajši…je to res?
Ste partnerjem povedali, ali ste se držali načela ”kar ne veš, ne boli”? Ste povedali prijateljem? Kako so odreagirali?
No, v tem postu sem se obrnila predvsem na tiste, ki ste to že storili…tako je pač bolj zanimivo..sploh za nas ”nedolžne” v tem pomenu besede
Ali veste, da barve odražajo človeka? Da odražajo njegovo dušo?
Če gledamo po pranoterapiji je človek sestavljen iz čaker, ki imajo vsakak svojo barvo. Od spodaj navzgor: rdeča (korenska), oranžna spolna) , rumena (solarni pleksus), zelena (srčna), svetlo modra (grlena), indigo (ažna), vijolična (kronska). Torej če gledamo po tem, potem čakre in njihova velikost odražajo človeka
Se mi zdi, da tudi nošenje določenih barv vpliva na vse to. Ponavadi, če nam določena barva ni všeč, je ne maramo, nimamo oblačil te barve…se pozna tudi na čakrah oz v življenju na točno določenem področju
Sama sem pred kratkim naredila drugi del tečaja pranoterapije, ki je v bistvu sestavljen iz barvne terapije. Pri čiščenju čaker se uporabljajo barve. V največji meri zelena in vijolična. Uporablja se tudi oranžna (redkokdaj). Pomembne pa so tudi rumena, oranžna in rdeča, saj nam viški v telesu povzročajo težave. Prav tako najdemo tudi sivo in črno.
Če mi bo dal kdo kak feedback, bom z veseljem napisala še kaj o tem…
Uf…se že kar dolgo časa nisem oglasila. Se vidi, da je poletje, in da veliko manj časa preživim pred računalnikom. Na zimo mislim, da bom bolj aktivna…bo več časa za bloganje
Kje pa vi preživljate svoj poletni prosti čas? Zahajate v gore po svež zrak, ali na morje v slano vodo?
Jaz letos vsega po malem Upam, da mi uspe do hladnih dni še skočit kam za kak vikend.
Že dooolgo tega sem dobila film The Notebook. Včeraj pa sva si končno vzela čas, da sva ga pogledala. Se vidi, da imava dopust
Moram priznat, da sem za ta film slišala same pohvale (torej sem pričakovala dober film). Pa me ponavadi ravno ti filmi razočarajo, saj pričakuješ (še) boljše. No, ta me ni. Pustil me je nekak odprtih ust in na robu solz.
Kdor noče naj ne bere…naj raje pogleda film oz. prebere knjigo:
Za tiste, ki filma še niste gledali naj povem, da gre za ljubezensko zgodbo dveh, ki se zaljubita, ampak ju kruta usoda razdvoji. Dogaja se malo pred vojno in ona izhaja iz bogate družine, on iz revne. Njeni starši jo prisilijo, da ga zapusti, saj se preselijo drugam. Sveda ona čaka njegova pisma…pa jih ne dočaka, saj jih njena mati skrije pred njo. Tako si naposled ona dobi drugega… Tik pred poroko pa vidi članek v časopisu o ”njemu”. Seveda ji radovednost ne da miru in odpravi se ga obiskat….lahko si mislite kaj se zgodi potem. Bistvo zgodbe pa je, da nam to zgodbo bere nek star gospod neki gospe v domu za ostarele. Bere ji iz nekakšne Beležnice (dnevnika). Ta dva ostarela sta dejansko glavna lika že prej v filmu. Problem pa nastane, ker ima gospa bolezen – izgublja spomin. In na podlagi branja njune življenjske zgodbe se včasih prebudi spet v ”prisotno” osebo.
(za boljšo predstavo ob moji zmedeni obnovi)
Imam občutek, da sem malo zabluzila…v vsakem primeru vam priporočam ogled
Hotela pa sem nekaj drugega…a mislite, da je taka pravljična ljubezen res mogoča? Ali je bila mogoča toliko in toliko let nazaj…pa smo dandanes ljudje pač ujeti v past časa in niti nimamo tistega časa za ljubezen? Včeraj, ko je bilo konec filma…se mi je utrnila tisoč in ena misel in še enkrat toliko vprašanj.
Zanimivo…(čeprav je samo film)…ampak kako se lahko življenje na stara leta poigra z nami.
Nekako me je pot življenja zanesla v smer pranoterapije in tako kot pravijo…ko si enkrat ”not”, ne moreš več ven.
A je med mojimi skromnimi bralci kdo pranoterapevt? BI rada, da se kdo javi, da malo predebatiramo v tem. Sem še čistvo sveža v tem in me še veliko stvari zaima, veliko bega in še več navdušuje.
Če se pa ne bo nihče javil…bom pa sestavila en post o tem, kaj to sploh je, za tiste, ki ne veste
